Boris Gaberščik "Najdeni pogledi"
23. maj 2012 - 27. junij 2012 (19.00) 0: 1: 2: 3: 4:
Razstava fotografij (1990–2010) iz avtorjevega ustvarjalnega obdobja, kjer obravnava predmete, ki so njegove vizualne in osebne zbirateljske dragocenosti .
Zdi se, kot da so postavitve predmetov, pravcate mizanscene, dolgo časa čakale na svojo fotografsko uresničitev – podobno kot prostori in predmeti na podstrešju, ki so bili neobiskani in neobljudeni desetletja.
Predmeti na fotografijah so avtorjeve vizualne in osebne zbirateljske dragocenosti na piedestalu neznanih površin in okolij. Večji del ima izrazito poudarjene oblike zaradi enostranske osvetlitve ter svetlih ozadij in površin, pred ali na katerih se nahajajo. Fotografije, na katerih so akterji geometrični oglati predmeti, tvorijo videz arhitekturne postavitve stavb na maketah. Tako avtor simbolno ustvarja nove prostore in s tem svetove, oddaljene od svojega življenja. Zanimata ga red in ravnovesje predmetov ter svetloba. Svetloba, ki v njih ustvarja videz večera dneva ali življenja. V vizualnem svetu se kažejo svetovi doživljanja mrtvih narav zaradi doživljanja konkretnega, to je lastnega bivanja.
Prav take so tudi fotografije z dvema ali več zaporednimi posnetki na negativu filma, ki spominjajo na posamezne sekvence iz resničnega filma. Na njih so ohranjeni pogledi na eksterier pred dejanskim pogledom. Ti so tudi neostri, kar jim daje videz nedokončanosti in neuresničitve jasnega, razvidnega ter dokončnega resničnega pogleda. Prav videz nezaključenosti v nedovršenem pogledu je bit Gaberščikovih sekvenčnih fotografij. Od sekvence do sekvence doživljamo pričakovanje, ki je v fotografiji Jutro večer združeno v šestih sekvencah. Vse na fotografijah se dogaja na oddaljenih miselnih odpotovanjih, kjer kraji in prostori predstavljajo obzorja želja. Fotografski posnetki eksterierja so v nasprotju z eksaktnimi fotografskimi posnetki interierja nejasni in zamegljeni.
Miloš Bašin (Iz teksta v katalogu)
_
Boris Gaberščik se je rodil 28. septembra 1957 v Ljubljani. Po gimnaziji je študiral biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Že med študijem ga je za fotografijo navdušil prijatelj T. Prošek. Kot član Fotokluba Planinske zveze Slovenije je fotografiral pod vodstvom Vlastje Simončiča. Prijateljeval je tudi s fotografom Jožetom Kološo – Kološem, ki mu je pripravil prve razstave. Po diplomi leta 1985 se je posvetil fotografiji. Leta 1986 je dobil status samostojnega ustvarjalca v kulturi in se pod mentorstvom Miroslava Zdovca začel poklicno ukvarjati s fotografijo.
Njegova dela so uvrščena v javne (Moderna galerija, Ljubljana, Zbirka Taluma Kidričevo, Kabinet slovenske fotografije Gorenjski muzej, Kranj) in zasebne zbirke. Je avtor ali soavtor fotografskega gradiva v več kot 150 monografijah in katalogih slovenskih umetnikov ter številnih prospektov, katalogov, letnih poročil in koledarjev. Za svoje delo je prejel več priznanj, njegovo delo je bilo predstavljeno v publikacijah doma in v tujini. Je tudi avtor izvirnih esejev in besedil. Kot samostojni fotograf živi v Ljubljani.
Predmeti na fotografijah so avtorjeve vizualne in osebne zbirateljske dragocenosti na piedestalu neznanih površin in okolij. Večji del ima izrazito poudarjene oblike zaradi enostranske osvetlitve ter svetlih ozadij in površin, pred ali na katerih se nahajajo. Fotografije, na katerih so akterji geometrični oglati predmeti, tvorijo videz arhitekturne postavitve stavb na maketah. Tako avtor simbolno ustvarja nove prostore in s tem svetove, oddaljene od svojega življenja. Zanimata ga red in ravnovesje predmetov ter svetloba. Svetloba, ki v njih ustvarja videz večera dneva ali življenja. V vizualnem svetu se kažejo svetovi doživljanja mrtvih narav zaradi doživljanja konkretnega, to je lastnega bivanja.
Prav take so tudi fotografije z dvema ali več zaporednimi posnetki na negativu filma, ki spominjajo na posamezne sekvence iz resničnega filma. Na njih so ohranjeni pogledi na eksterier pred dejanskim pogledom. Ti so tudi neostri, kar jim daje videz nedokončanosti in neuresničitve jasnega, razvidnega ter dokončnega resničnega pogleda. Prav videz nezaključenosti v nedovršenem pogledu je bit Gaberščikovih sekvenčnih fotografij. Od sekvence do sekvence doživljamo pričakovanje, ki je v fotografiji Jutro večer združeno v šestih sekvencah. Vse na fotografijah se dogaja na oddaljenih miselnih odpotovanjih, kjer kraji in prostori predstavljajo obzorja želja. Fotografski posnetki eksterierja so v nasprotju z eksaktnimi fotografskimi posnetki interierja nejasni in zamegljeni.
Miloš Bašin (Iz teksta v katalogu)
_
Boris Gaberščik se je rodil 28. septembra 1957 v Ljubljani. Po gimnaziji je študiral biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Že med študijem ga je za fotografijo navdušil prijatelj T. Prošek. Kot član Fotokluba Planinske zveze Slovenije je fotografiral pod vodstvom Vlastje Simončiča. Prijateljeval je tudi s fotografom Jožetom Kološo – Kološem, ki mu je pripravil prve razstave. Po diplomi leta 1985 se je posvetil fotografiji. Leta 1986 je dobil status samostojnega ustvarjalca v kulturi in se pod mentorstvom Miroslava Zdovca začel poklicno ukvarjati s fotografijo.
Njegova dela so uvrščena v javne (Moderna galerija, Ljubljana, Zbirka Taluma Kidričevo, Kabinet slovenske fotografije Gorenjski muzej, Kranj) in zasebne zbirke. Je avtor ali soavtor fotografskega gradiva v več kot 150 monografijah in katalogih slovenskih umetnikov ter številnih prospektov, katalogov, letnih poročil in koledarjev. Za svoje delo je prejel več priznanj, njegovo delo je bilo predstavljeno v publikacijah doma in v tujini. Je tudi avtor izvirnih esejev in besedil. Kot samostojni fotograf živi v Ljubljani.
nazaj na seznam
