Žarko Vrezec "Prostor v sliki – slika v prostoru"
18. januar 2012 - 15. februar 2012 (19:00) 0: 1:
Slike 1991 – 2011
Avtor sam je klasično sliko vedno razumel kot objekt, ki lahko prav tako kot v običajnem, razmeroma platonskem okolju, enakovredno nastopa tudi v prostoru.
Avtor sam je klasično sliko vedno razumel kot objekt, ki lahko prav tako kot v običajnem, razmeroma platonskem okolju, enakovredno nastopa tudi v prostoru.
Razdelitve
Že zgodnje ustvarjanje Žarka Vrezca je zaznamovano z delitvami ter sestavljanjem več slikovnih polj, ki tako dosežejo videz tridimenzionalnih objektov. Avtor sam je klasično sliko vedno razumel kot objekt, ki lahko prav tako kot v običajnem, razmeroma platonskem okolju, enakovredno nastopa tudi v prostoru. Težnja k vzpostavitvi večplastnosti postavi svetlobo – točneje, razmerja med svetlim in temnim − kot enega bistvenih likovnih elementov njegovega slikarstva. Na vseh podobah nanos barve deluje kot tvarna snov same sebe (avtostvarnost) in ne dopušča iluzij. Posledično mogoča interpretativna pretvarjanja materialnega videza ali zgolj oponašanja videza kot asociativnega momenta ob opazovanju umetnine nepovratno izginejo. Največkrat sta na posamezni površini dva nanosa barve. Spodnja plast vedno preseva in s tem z opazovalčevega zornega kota ustvarja učinek globine in tridimenzionalnega prostora.
Žarko Vrezec z večdelno in nadvse svojsko gradnjo slik potencira prehod od klasične slike do prostorske postavitve (slik) in – v končnem kontekstu - do nastanka slikarskega ambienta. Deli Doma (1998) pomenita samo ustvarjanje konkretnega prostora in konkretne materije, v katerem ta lahko obstoja in obstane. Slika postane del prostora in prostor postane del slike. V združenju obeh principov se formati posameznih slikarskih segmentov večinoma zožijo in tvorijo sožitje svetlobno različnih manjših slik. Znotraj delcev slikovnega mozaika je ohranjena pokončna linija, ki ločuje posamezne slike na dva ali več delov in hkrati pomenljivo deluje kot rez v na videz trdo in zgoščeno tkivo posameznega fragmenta. Presek v kontekstu ambienta učinkuje kot ločnica dimenzij in s polarizacijo prostora relativizira sporočilnost posameznih del(cev).
Leta 1975 so avtorjeve slike še imele geometrične razdelitve na posamezna kvadratna polja, od katerih je vsak učinkoval kot samostojno slikarsko polje oziroma slika. Princip sestavljanja celostne podobe je po letu 1978 nadaljeval s serijo slik, ki so ustvarjene s prepletanjem poslikanih trakov v simetrične mreže. Znotraj prepletenih delov so prazni kvadrati, ki so bili vhodi v praznino za sliko. V prostorskem kontekstu avtorjeva uporaba prepletanja tako uveljavi na novo pridobljeno možnost vizualizacije in (re)interpretacije prazninske dimenzije. Dejansko izkušnjo prostorske postavitve uveljavi delo Brez naslova iz leta 1994 (akril, barvni svinčnik, platno, les, zid, 470 x 1140 cm), ki ga sestavlja pet dvodelnih slik, stikajočih se v sredini pokončnih postavitev. Spodnji deli slik se interpretativno pomenljivo diagonalno dotikajo tal.
V vseh delih iz obdobja 1991–2011 prevladujejo pokončne slike. Taki so tudi vertikalni elementi, ki tvorijo podolžna dela iz serij Sublimne pokrajine iz leta 1996 in Brez naslova iz leta 2002 (npr. akril, barvni svinčnik, papir, les, 23,7 X 50,2 cm, katalog Bežigrajske galerije 2, 2012, str. 13). Umetnine, ki povezujejo različne slikarske strukture, vsebujejo prikrito razgibanost. Ta se stopnjuje zaradi številčnosti slikarskih elementov, ki drug drugega prekrivajo in s tem v vsakem objektu ustvarjajo (virtualno) globino. Večinoma ozki in pokončni deli slik imajo težnjo k nadaljevanju svoje smeri in usmerjajo pogled gledalca od tal navzgor. Kljub vsemu konice avtorjevih objektov v tridimenzionalnem kontekstu nikakor ne sugerirajo absolutnega konca.
Miloš Bašin
Žarko Vrezec se je rodil 18. avgusta 1950 v Ljubljani, kjer je tudi končal je Šolo za oblikovanje (1969) in študiral na Akademiji za likovno umetnost (1970−1974). Živi in dela v Ljubljani.
Razstavljal je na številnih skupinskih razstavah slovenske in mednarodne umetnosti doma in na tujem (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Črna gora, Makedonija, Romunija, Grčija, Španija, Francija, Velika Britanija, Belgija, Liechtenstein, Švica, Nemčija, Poljska, Češka, Litva, Švedska, Turčija, Združeni arabski emirati, Egipt, Kanada, ZDA, Kuba, Panama). Prejel je 28 nacionalnih in mednarodnih nagrad za slikarstvo.
Že zgodnje ustvarjanje Žarka Vrezca je zaznamovano z delitvami ter sestavljanjem več slikovnih polj, ki tako dosežejo videz tridimenzionalnih objektov. Avtor sam je klasično sliko vedno razumel kot objekt, ki lahko prav tako kot v običajnem, razmeroma platonskem okolju, enakovredno nastopa tudi v prostoru. Težnja k vzpostavitvi večplastnosti postavi svetlobo – točneje, razmerja med svetlim in temnim − kot enega bistvenih likovnih elementov njegovega slikarstva. Na vseh podobah nanos barve deluje kot tvarna snov same sebe (avtostvarnost) in ne dopušča iluzij. Posledično mogoča interpretativna pretvarjanja materialnega videza ali zgolj oponašanja videza kot asociativnega momenta ob opazovanju umetnine nepovratno izginejo. Največkrat sta na posamezni površini dva nanosa barve. Spodnja plast vedno preseva in s tem z opazovalčevega zornega kota ustvarja učinek globine in tridimenzionalnega prostora.
Žarko Vrezec z večdelno in nadvse svojsko gradnjo slik potencira prehod od klasične slike do prostorske postavitve (slik) in – v končnem kontekstu - do nastanka slikarskega ambienta. Deli Doma (1998) pomenita samo ustvarjanje konkretnega prostora in konkretne materije, v katerem ta lahko obstoja in obstane. Slika postane del prostora in prostor postane del slike. V združenju obeh principov se formati posameznih slikarskih segmentov večinoma zožijo in tvorijo sožitje svetlobno različnih manjših slik. Znotraj delcev slikovnega mozaika je ohranjena pokončna linija, ki ločuje posamezne slike na dva ali več delov in hkrati pomenljivo deluje kot rez v na videz trdo in zgoščeno tkivo posameznega fragmenta. Presek v kontekstu ambienta učinkuje kot ločnica dimenzij in s polarizacijo prostora relativizira sporočilnost posameznih del(cev).
Leta 1975 so avtorjeve slike še imele geometrične razdelitve na posamezna kvadratna polja, od katerih je vsak učinkoval kot samostojno slikarsko polje oziroma slika. Princip sestavljanja celostne podobe je po letu 1978 nadaljeval s serijo slik, ki so ustvarjene s prepletanjem poslikanih trakov v simetrične mreže. Znotraj prepletenih delov so prazni kvadrati, ki so bili vhodi v praznino za sliko. V prostorskem kontekstu avtorjeva uporaba prepletanja tako uveljavi na novo pridobljeno možnost vizualizacije in (re)interpretacije prazninske dimenzije. Dejansko izkušnjo prostorske postavitve uveljavi delo Brez naslova iz leta 1994 (akril, barvni svinčnik, platno, les, zid, 470 x 1140 cm), ki ga sestavlja pet dvodelnih slik, stikajočih se v sredini pokončnih postavitev. Spodnji deli slik se interpretativno pomenljivo diagonalno dotikajo tal.
V vseh delih iz obdobja 1991–2011 prevladujejo pokončne slike. Taki so tudi vertikalni elementi, ki tvorijo podolžna dela iz serij Sublimne pokrajine iz leta 1996 in Brez naslova iz leta 2002 (npr. akril, barvni svinčnik, papir, les, 23,7 X 50,2 cm, katalog Bežigrajske galerije 2, 2012, str. 13). Umetnine, ki povezujejo različne slikarske strukture, vsebujejo prikrito razgibanost. Ta se stopnjuje zaradi številčnosti slikarskih elementov, ki drug drugega prekrivajo in s tem v vsakem objektu ustvarjajo (virtualno) globino. Večinoma ozki in pokončni deli slik imajo težnjo k nadaljevanju svoje smeri in usmerjajo pogled gledalca od tal navzgor. Kljub vsemu konice avtorjevih objektov v tridimenzionalnem kontekstu nikakor ne sugerirajo absolutnega konca.
Miloš Bašin
Žarko Vrezec se je rodil 18. avgusta 1950 v Ljubljani, kjer je tudi končal je Šolo za oblikovanje (1969) in študiral na Akademiji za likovno umetnost (1970−1974). Živi in dela v Ljubljani.
Razstavljal je na številnih skupinskih razstavah slovenske in mednarodne umetnosti doma in na tujem (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Črna gora, Makedonija, Romunija, Grčija, Španija, Francija, Velika Britanija, Belgija, Liechtenstein, Švica, Nemčija, Poljska, Češka, Litva, Švedska, Turčija, Združeni arabski emirati, Egipt, Kanada, ZDA, Kuba, Panama). Prejel je 28 nacionalnih in mednarodnih nagrad za slikarstvo.
nazaj na seznam
