O Plečnikovi zbirki
0: Načrt Plečnikovega parlamenta 1: 2: 3: 4: 5: 6: 7: 8: 9: 10: 11:
Plečnikova zbirka je spomenik državnega pomena, ki jo sestavlja kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt z lapidarijem. Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923 – 25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, po dokupu sosednje hiše leta 1929 pa na južni strani še zimski vrt. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti živel odmaknjeno in samosvoje življenje.
Po Plečnikovi smrti leta 1957 se je tu naselil njegov nečak Karel Matkovič, ki je začel urejati obsežno mojstrovo zapuščino načrtov in korespondence. Njemu gre zahvala, da se je v hiši skoraj nedotaknjena ohranila vsa dragocena Plečnikova dediščina. Po Matkovičevi smrti leta 1970 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljani, ki je čez dve leti prav na tej osnovi ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana.
1. aprila 1972 se je Arhitekturni muzej Ljubljana konstituiral v Plečnikovi hiši in je deloval v teh prostorih do leta 1992, ko se je večina oddelkov preselila v prenovljene prostore gradu Fužine, ki ga je muzej pridobil za svoje temeljne naloge.
Plečnikova hiša je bila urejena in odprta za javnost leta 1974, ko je bila zaradi občutljivosti papirnega gradiva iz muzejskega dela hiše prenesena zbirka Plečnikovih skic in načrtov v začasne depojske prostore v spomeniško manj občutljivi del Karunove 4, kjer je bilo gradivo mogoče pregledovati, urejati in preučevati.
V hiši so še danes ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, predstavljeni so glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, Plečnikova osebna knjižnica in risarsko orodje. Danes si obiskovalec lahko ogleda vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, atelje v nadstropju ter zimski vrt. Ogled hiše je zaradi svoje izjemnosti in občutljivosti možen samo s strokovnim vodstvom, ki je prilagojeno različnim starostnim skupinam ter je za večje skupine omejeno na sedem oseb hkrati.
V hiši na Karunovi 6 je bila leta 2001 v pritličju urejena recepcija za obiskovalce, v nadstropju pa depojski prostori Plečnikove zbirke. Tu hranimo izjemno dragocene Plečnikove izvirne risbe in načrte, razporejene po posameznih temah in projektih, ki si sledijo v kronološkem zaporedju. Zelo obsežen del gradiva predstavljajo različni, velikokrat neuresničeni projekti za Ljubljano. Izjemno pomemben del zbirke so zgodnje Plečnikove risbe iz dunajskega in praškega obdobja, ter posamezni načrti za mnoga slovenska mesta – regulacije, prenove in predlogi spomenikov. Obsežna je korespondenca, saj si je Plečnik občasno dopisoval s kar približno štiristotimi sodobniki, med katerimi so znameniti: Otto Wagner, Tomaš G. Masaryk, Ivan Hribar in mnogi drugi. Dragocena je zbirka fotografij z redkimi Plečnikovimi portreti in dokumentarnimi posnetki različnih projektov med gradnjo in ob dokončanju. V depoju se hranijo tudi študentska dela in nekatere diplome študentov, ki jih je Plečnik med 2. svetovno vojno dal prenesti v svoj studio. Posebej je potrebno omeniti diplomi prvih diplomantov Oddelka za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani iz leta 1924: Dušana Grabrijana in Franceta Tomažiča, sledili so jima Vinko Glanz, Edvard Ravnikar, Edvard Mihevc in drugi. Hranimo še različne lesene, mavčne in glinaste modele ter arhiv Ognjišča akademikov arhitektov.
Plečnikova hiša je sredi leta 2010 prešla v upravljanje Muzeja in galerij mesta Ljubljana, načrtuje se uresničitev konservatorsko-restavratorskega projekta prenove z namenom, da se ohranja originalna Plečnikov ureditev, v spomeniško manj občutljivem delu hiše pa dopolnitev z novimi muzejskimi vsebinami.
V kustodiatu Plečnikova zbirka se posvečamo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta Jožeta Plečnika ter preučevanju časa in okoliščin v katerih je mojster živel in ustvarjal. Hranimo, preučujemo, strokovno obdelujemo in digitaliziramo obsežno zbirko skic in načrtov, modelov, fotografij ter korespondenco, kar bo v prihodnosti omogočalo lažje posredovanje informacij in ogled posameznih tem raziskovalcem in zainteresirani javnosti. Naloga kustosa je evidentiranje in pridobivanje novega gradiva, ki dopolnjuje zbirko, seznanjanje in izobraževanje javnosti o življenju, delu in pomenu velikega arhitekta ter sodelovanje pri predstavljanju in promociji Plečnikovega opusa doma in v tujini.
Ana Porok
Višja kustodinja
1. aprila 1972 se je Arhitekturni muzej Ljubljana konstituiral v Plečnikovi hiši in je deloval v teh prostorih do leta 1992, ko se je večina oddelkov preselila v prenovljene prostore gradu Fužine, ki ga je muzej pridobil za svoje temeljne naloge.
Plečnikova hiša je bila urejena in odprta za javnost leta 1974, ko je bila zaradi občutljivosti papirnega gradiva iz muzejskega dela hiše prenesena zbirka Plečnikovih skic in načrtov v začasne depojske prostore v spomeniško manj občutljivi del Karunove 4, kjer je bilo gradivo mogoče pregledovati, urejati in preučevati.
V hiši so še danes ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, predstavljeni so glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, Plečnikova osebna knjižnica in risarsko orodje. Danes si obiskovalec lahko ogleda vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, atelje v nadstropju ter zimski vrt. Ogled hiše je zaradi svoje izjemnosti in občutljivosti možen samo s strokovnim vodstvom, ki je prilagojeno različnim starostnim skupinam ter je za večje skupine omejeno na sedem oseb hkrati.
V hiši na Karunovi 6 je bila leta 2001 v pritličju urejena recepcija za obiskovalce, v nadstropju pa depojski prostori Plečnikove zbirke. Tu hranimo izjemno dragocene Plečnikove izvirne risbe in načrte, razporejene po posameznih temah in projektih, ki si sledijo v kronološkem zaporedju. Zelo obsežen del gradiva predstavljajo različni, velikokrat neuresničeni projekti za Ljubljano. Izjemno pomemben del zbirke so zgodnje Plečnikove risbe iz dunajskega in praškega obdobja, ter posamezni načrti za mnoga slovenska mesta – regulacije, prenove in predlogi spomenikov. Obsežna je korespondenca, saj si je Plečnik občasno dopisoval s kar približno štiristotimi sodobniki, med katerimi so znameniti: Otto Wagner, Tomaš G. Masaryk, Ivan Hribar in mnogi drugi. Dragocena je zbirka fotografij z redkimi Plečnikovimi portreti in dokumentarnimi posnetki različnih projektov med gradnjo in ob dokončanju. V depoju se hranijo tudi študentska dela in nekatere diplome študentov, ki jih je Plečnik med 2. svetovno vojno dal prenesti v svoj studio. Posebej je potrebno omeniti diplomi prvih diplomantov Oddelka za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani iz leta 1924: Dušana Grabrijana in Franceta Tomažiča, sledili so jima Vinko Glanz, Edvard Ravnikar, Edvard Mihevc in drugi. Hranimo še različne lesene, mavčne in glinaste modele ter arhiv Ognjišča akademikov arhitektov.
Plečnikova hiša je sredi leta 2010 prešla v upravljanje Muzeja in galerij mesta Ljubljana, načrtuje se uresničitev konservatorsko-restavratorskega projekta prenove z namenom, da se ohranja originalna Plečnikov ureditev, v spomeniško manj občutljivem delu hiše pa dopolnitev z novimi muzejskimi vsebinami.
V kustodiatu Plečnikova zbirka se posvečamo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta Jožeta Plečnika ter preučevanju časa in okoliščin v katerih je mojster živel in ustvarjal. Hranimo, preučujemo, strokovno obdelujemo in digitaliziramo obsežno zbirko skic in načrtov, modelov, fotografij ter korespondenco, kar bo v prihodnosti omogočalo lažje posredovanje informacij in ogled posameznih tem raziskovalcem in zainteresirani javnosti. Naloga kustosa je evidentiranje in pridobivanje novega gradiva, ki dopolnjuje zbirko, seznanjanje in izobraževanje javnosti o življenju, delu in pomenu velikega arhitekta ter sodelovanje pri predstavljanju in promociji Plečnikovega opusa doma in v tujini.
Ana Porok
Višja kustodinja
