Krompir

S Kolumbovim odkritjem Novega sveta se je začel proces izmenjave rastlin in živali med Starim in Novim svetom, proces, ki še vedno traja in je vse manj obvladljiv. Po ocenah strokovnjakov je v Evropi že približno dvanajst tisoč tujerodnih rastlin. Nekatere med njimi se hitro prilagodijo, druge pa postanejo agresivne in povzročajo veliko škodo – včasih drugim rastlinam, včasih pa tudi ljudem. Naj vas spomnimo na vsakoletne težave, ki jih povzroča ambrozija.

V prvem stoletju ''kolumbovske izmenjave'' so v Stari svet prenesli vrsto prehrambnih rastlin, a med njimi imajo gotovo največji pomen krompir, koruza, paprika/čili in paradižnik. K temu pa je potrebno dodati še vrsto industrijskih rastlin in tudi tobak.

Prisluhnie zgodbi o krompirju, ki je zelo pogosta jed na naših krožnikih. Ste vedeli, da je krompir potreboval več kot dve stoletji ter pomoč razsvetljenih vladarjev in naprednih mož, da je osvojil Evropo? Ljudje ga kar niso hoteli sprejeti, saj se ga je držala vraža, da povzroča vrsto bolezni. Ko je Evropa sprejela krompir, so izginile ponavljajoče lakote, ki so pestile prebivalce Stare celine. Pretirana odvisnost od krompirja je lahko tudi usodna, kar nam ilustrira katastrofa, ki je sredi 19. stoletja doletela Irsko in jo za vedno spremenila.