Ljubljana

MGML

Presenečenja z Gosposvetske ceste

V fotografiji in številkah.

Na Gosposvetski cesti je bilo med zadnjimi arheološkimi raziskavami opravljenega približno 1360 ur terenskega dela. Vodenih ogledov je bilo 66, po najdišču pa smo vsega skupaj popeljali okoli 1150 obiskovalcev.

Koščena lasnica iz 4. stoletja.

Koščena lasnica iz 4. stoletja. © Matija Lukić

Objavljeno: 12. 7. 2018

Deli:

Zvočne kopeli ob prehodu letnih časov v 2024

13. 3. 2024

Mednarodna konferenca o komuniciranju podnebne krize in ekstremnih vremenskih dogodkov: vabljeni k prijavi referatov

13. 3. 2024

Kaj bi dekleta morala vedeti pred 150 leti in kaj danes?

7. 2. 2024

Razpisujemo delovno mesto: KOORDINATOR IN ORGANIZATOR KULTURNIH PROGRAMOV M/Ž

1. 2. 2024

Iščemo vodiče in animatorje za pedagoške in andragoške programe v Mestnem muzeju Ljubljana in Plečnikovi hiši

26. 1. 2024

Okrašena rimska steklena čaša, kot je bila najdena na mestu odkritja. — Okrašena rimska steklena čaša, kot je bila najdena na mestu odkritja. © Matija Lukić

Varnostna zaponka (fibula) iz 4. stoletja. Takšne zaponke so uporabljali pripadniki rimske vojske za spenjanje vrhnjih oblačil. — Varnostna zaponka (fibula) iz 4. stoletja. Takšne zaponke so uporabljali pripadniki rimske vojske za spenjanje vrhnjih oblačil. © Matija Lukić

Večbarvne steklene jagode, odkrite v enem izmed ostankov grobov iz 4. stoletja. — Večbarvne steklene jagode, odkrite v enem izmed ostankov grobov iz 4. stoletja. © Matija Lukić

Rimski novec iz 4. stoletja. Na prednji strani je upodobljena personifikacija mesta Rim, na zadnji pa volkulja z dvojčkoma Romulom in Remom, ki v rimski mitologiji veljata za začetnika mesta Rim. Konstantin Veliki je s tovrstnimi novci želel počastiti ustanovitev nove prestolnice Rimskega imperija, Konstantinopla, hkrati pa utrditi Rim kot njegovo tradicionalno središče. — Rimski novec iz 4. stoletja. Na prednji strani je upodobljena personifikacija mesta Rim, na zadnji pa volkulja z dvojčkoma Romulom in Remom, ki v rimski mitologiji veljata za začetnika mesta Rim. Konstantin Veliki je s tovrstnimi novci želel počastiti ustanovitev nove prestolnice Rimskega imperija, Konstantinopla, hkrati pa utrditi Rim kot njegovo tradicionalno središče. © Matija Lukić

Zlata ogrlica s steklenimi jagodami. Predmet je bil odkrit v enem izmed preprostih grobov iz 4. stoletja — Zlata ogrlica s steklenimi jagodami. Predmet je bil odkrit v enem izmed preprostih grobov iz 4. stoletja © Matija Lukić

Masivne zapestnice iz zlata in gagata ter zlat prstan z vloženim dragocenejšim kamnom. Nakit je nosila pokojnica, ki je bila pokopana v enem izmed sarkofagov iz 4. stoletja. — Masivne zapestnice iz zlata in gagata ter zlat prstan z vloženim dragocenejšim kamnom. Nakit je nosila pokojnica, ki je bila pokopana v enem izmed sarkofagov iz 4. stoletja. © Matija Lukić

Steklena posoda z v visokem reliefu izdelanem okrasu in zdravico izpisano v grščini. Posoda je pripadala pokojnici, pokopani v osrednjem sarkofagu na grobišču znotraj kasnejše pokopališke cerkve. — Steklena posoda z v visokem reliefu izdelanem okrasu in zdravico izpisano v grščini. Posoda je pripadala pokojnici, pokopani v osrednjem sarkofagu na grobišču znotraj kasnejše pokopališke cerkve. © Matija Lukić

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. — Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. © Matija Lukić

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. — Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. © Matija Lukić