O Mestni galeriji Ljubljana

Zgodovina Mestne galerije Ljubljana
Stavbo na Mestnem trgu 5 je v začetku 16. stoletja zgradil grof Lanthieri. Njegova rodbina je v njej prebivala 200 let, v 19. stoletju pa je prešla v posest bogate trgovske družine Zeschko. Tu je prebivala velika ljubiteljica umetnosti Josipina Zeschko, zaradi očetove trgovine s steklom imenovana "glažovna princesa", pozneje poročena s tovarnarjem in veleposestnikom Fidelisom Terpincem, lastnikom fužinskega gradu. Leta 1866 je hišo kupil trgovec Hamann. Zgradba je bila v funkciji trgovskega objekta - nazadnje je bila tu trgovina s krznom - vse do leta 1963, ko je bila po odločbi občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center preurejena v umetniško galerijo. Prenovitev poslopja je po načrtih arhitekta Borisa Kobeta koordiniral Zavod za ureditev Stare Ljubljane.

Uprava Jakopičevega paviljona je po začetku rušenja paviljona decembra 1961 ostala brez razstavnih in poslovnih prostorov. Jakopičev paviljon so nato novembra 1962 preimenovali v Mestno galerijo in tako odpravili nejasnosti v strokovni javnosti o pravem nasledstvu Jakopičevega paviljona in z njim povezane gradnje novega paviljona. Novi razstavni prostori na Mestnem trgu 5 so bili za izvajanje razstavne dejavnosti Mestne galerije slovesno odprti oktobra 1963. Galerija je poleg posodobljenih razstavnih dvoran (obnovljene v letu 1990 in 1991), prenovljenega podstrešja pridobila tudi kavarno v pritličnem delu in leta 2009 še prostor za čitalnico, kjer obiskovalcem galerije in ljubiteljem umetnosti nudi pestro izbiro dnevnega časopisja, katalogov in revij za sodobno umetnost domačih in tujih izdaj.

Galerija, ki se že 50 let aktivno ukvarja z razstavljanjem in je v svojih prostorih gostila veliko projektov, je zbirko začela oblikovati šele v devetdesetih letih. Leta 1996 se, s pridobitvijo novih prostorov na Mestnem trgu 4, izvede prva likovna predstavitev stalne zbirke Mestne galerije Ljubljana. V zbirki Mestne galerije Ljubljana, ki je z letom 2009 postala integralni del zbirke MGML, je 190 del na papirju sedemdesetih domačih in šestih tujih umetnikov. V letih  aktivnega zbiranja od 1995. so se zbrala dela vseh pomembnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja in predstavljajo njihovo razvojno ustvarjalno pot. Zbiralna politika je bila zasnovana na pridobivanju del umetnikov iz različnih obdobij in izraznih slogov posledično je razpon širok - od tradicionalnega, realističnega obravnavanja pojavnega sveta do fantastičnega in abstrakcije. Zaradi njihove idejne heterogenosti in raznolikosti tehničnih pristopov je zbirka dragocen vir za raziskovanje. Leta 2002 se je del razstavne dejavnosti preselil v nove galerijske prostore, v Prostore zbirke na Cankarjevem nabrežju 11/I, tu so bili do decembra 2010 predstavljeni umetniki različnih izraznih slogov, ki ustvarjajo predvsem na papirju.

Od leta 1996 kot enota Mestne galerije Ljubljana deluje Bežigrajska galerija, ki sodi med manjša ljubljanska likovna razstavišča, leta 2002 se odpre Bežigrajska galerija 2. Leta 2009 se na pobudo Mestne občine Ljubljana Mestna galerija Ljubljana skupaj z Bežigrajsko galerijo združi z Mestnim muzejem Ljubljana v zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane. Leta 2010 pridobi v Kulturnem centru Tobačna 001 nove prostore in začne marca 2011 v Galeriji 001 izvajati nov razstavni program.

Razstavna dejavnost Mestne galerije Ljubljana
V petdesetih letih neprekinjenega delovanja je Mestna galerija pripravila številne razstave, program galerije se je skladno s kulturnimi potrebami ter naraščajočimi prostorskimi razstaviščnimi možnostmi v mestu z leti spreminjal in dopolnjeval. Poudarek je bil na uravnoteženem razmerju med razstavami domače in tuje likovne produkcije ter med skupinskimi in samostojnimi razstavami s posebnim poudarkom na pripravi retrospektivnih in preglednih prikazov uveljavljenih umetnikov in monografskih razstav mlajših ustvarjalcev. Mestna galerija Ljubljana je pri konkretnih razstavnih problemih združevala strokovni potencial in od vsega začetka vabila k sodelovanju domače in tuje specialiste za posamezna področja in likovne zvrsti, da so lahko svoje poglede na umetnost potrdili tudi z izbranimi razstavami. Na retrospektivnih in preglednih razstavah so bila prikazana umetniška dela številnih najpomembnejših slovenskih umetnikov različnih generacij medtem, ko je med vrstami razstav tekoče likovne produkcije prikazovala določen izsek iz umetnikovega delovanja. Posebno pozornost je galerija namenjala predstavitvam mlajših umetnikov in predvsem novim generacijam likovnih ustvarjalcev. Galerija je aktivno spremljala najznačilnejše umetnostne pojave v slovenskem prostoru.

Razstavni program galerije se od leta 2009 osredotoča letno na izvedbo dveh preglednih ali retrospektivnih razstav domačih umetnikov, na skupinske predstavitve sodobnih slovenskih in mednarodnih umetnikov, ki skozi različnost medijev kažejo vpetosti v aktualne likovne, socialne in širše družbene kontekste. V trienalnem obdobju pa galerija pripravlja obsežnejše tematske zgodovinske razstave, ki ponazarjajo razvoj nekega likovnega elementa, stila, teme ali vsebine.