V okviru omenjenih sklopov postavljamo na ogled samostojne in skupinske razstave iz slovenskega in mednarodnega prostora. Nekatere razstave v ospredje postavljajo klasične likovne prvine, druge pa se osredotočajo na aktualno produkcijo v sodobni umetnosti. Na ta način se vsebine dopolnjujejo oziroma narekujejo načine branja posameznih razstav. V več kot petdesetih letih neprekinjenega delovanja je Mestna galerija Ljubljana gostila številna svetovno znana imena med drugimi Josef Albers, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Jannis Kounellis, Hans Arp, Victor Vasarely, Bill Woodrow, Joe Tilson, Eduardo Paolozzi, Dimitrije Bašičević-Mangelos, Bridget Riley, Ivan Kožarić, Rabih Mroué, Mladen Stilinović, Raša Todosojević, Bill Viola, Günther Uecker, Ulay in drugi.

Andrej Peunik

Mestna galerija Ljubljana je skozi različne razstavne projekte doma in v tujini, konference, predavanja in druge predstavitve vpeta v mednarodne tokove sodobne umetnosti. Veliko pozornosti je namenjeno tudi raziskovanju in študiju umetnikov iz srednje in vzhodnoevropske regije ter v zadnjih letih predvsem predstavitvam umetnikov v obliki obsežnih razstavnih projektov v sodelovanju z mednarodnimi partnerji kot na primer "Cold front from the Balkans", Pera Museum Istanbul (2016), "Symptoms of Society", Guangdong Museum of Art, Guangzhou in Zhejiang art Museum, Huangzhou na Kitajskem (2017).

Zgodovina Mestne galerije Ljubljana

Zgodovina stavbe

Stavbo na Mestnem trgu 5 je v začetku 16. stoletja zgradil grof Lanthieri. Njegova rodbina je v njej prebivala 200 let, v 19. stoletju pa je prešla v posest bogate trgovske družine Zeschko. Tu je prebivala velika ljubiteljica umetnosti Josipina Zeschko, zaradi očetove trgovine s steklom imenovana "glažovna princesa", pozneje poročena s tovarnarjem in veleposestnikom Fidelisom Terpincem, lastnikom fužinskega gradu. Leta 1866 je hišo kupil trgovec Hamann. Zgradba je bila v funkciji trgovskega objekta - nazadnje je bila tu trgovina s krznom - vse do leta 1963, ko je bila po odločbi občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center preurejena v umetniško galerijo. Prenovitev poslopja je po načrtih arhitekta Borisa Kobeta koordiniral Zavod za ureditev Stare Ljubljane.

Andrej Peunik

Od Jakopičevega paviljona do Mestne galerije

Uprava Jakopičevega paviljona je po začetku rušenja paviljona decembra 1961 ostala brez razstavnih in poslovnih prostorov. Jakopičev paviljon so nato novembra 1962 preimenovali v Mestno galerijo in tako znotraj strokovne javnosti odpravili nejasnosti o pravem nasledstvu Jakopičevega paviljona in z njim povezane gradnje novega paviljona. Novi razstavni prostori na Mestnem trgu 5 so bili za izvajanje razstavne dejavnosti Mestne galerije slovesno odprti oktobra 1963. Galerija je poleg posodobljenih razstavnih dvoran (obnovljenih v letu 1990 in 1991) in prenovljenega podstrešja, pridobila tudi kavarno v pritličnem delu in leta 2009 še prostor za čitalnico, kjer obiskovalcem galerije in ljubiteljem umetnosti nudi pestro izbiro dnevnega časopisja, katalogov in revij za sodobno umetnost domačih in tujih izdaj.

Prva predstavitev stalne zbirke

Galerija, ki se že več kot 50 let aktivno ukvarja s predstavitvijo razstavnih projektov in je v svojih prostorih gostila ogromno razstav domačih in tujih umetnikov, je zbirko začela oblikovati šele v devetdesetih letih. Leta 1996 je bila, hkrati s pridobitvijo novih prostorov na Mestnem trgu 4, izvedena prva likovna predstavitev stalne zbirke Mestne galerije Ljubljana. V zbirki Mestne galerije Ljubljana, ki je z letom 2009 postala integralni del zbirke MGML, je 190 del na papirju, ki jih je ustvarilo sedemdesetih domačih in šestih tujih umetnikov. V letih aktivnega zbiranja od leta 1995. dalje so se zbrala dela vseh pomembnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja in predstavljajo njihovo razvojno ustvarjalno pot. Zbiralna politika je bila zasnovana na pridobivanju del umetnikov iz različnih obdobij in izraznih slogov, posledično je tudi razpon širok - od tradicionalnega, realističnega obravnavanja pojavnega sveta do fantastičnega in abstrakcije. Zaradi njihove idejne heterogenosti in raznolikosti tehničnih pristopov je zbirka dragocen vir za raziskovanje. Leta 2002 se je del razstavne dejavnosti preselil v nove galerijske prostore, v Prostore zbirke na Cankarjevem nabrežju 11/I, tu so bili do decembra 2010 predstavljeni umetniki različnih izraznih slogov, ki ustvarjajo predvsem na papirju.

Mestna galerija Ljubljana se pridruži zavodu Muzej in galerije Mesta Ljubljane

Od leta 1996 kot enota Mestne galerije Ljubljana deluje Bežigrajska galerija, ki sodi med manjša ljubljanska likovna razstavišča, leta 2002 pa se je odprla še Bežigrajska galerija 2. Leta 2009 sta se Mestna galerija Ljubljana in Bežigrajska galerija na pobudo Mestne občine Ljubljana pridružili Mestnemu muzeju Ljubljana v zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane. Leta 2010 pridobi v Kulturnem centru Tobačna 001 nove prostore in začne marca 2011 v Galeriji 001 izvajati nov razstavni program.