Pogovor s člani ustvarjalne koprodukcije TRACES in javno vodstvo

Z vami bodo Damijan Kracina, Alenka Pirman, Jani Pirnat (Društvo za domače raziskave); Maruša Kocjančič (dokumentalistka); Marijan Rupert (Narodna in univerzitetna knjižnica); Marko Jenko (Moderna galerija); Janez Polajnar (Muzej in galerije mesta Ljubljane); Blaž Bajič (Univerza v Oslu).

Razstava Odlivanje smrti se osredotoča na samo prakso odlivanja, hranjenja in arhiviranja posmrtnih mask ter na njihovo večnamensko uporabnost. V sodobno prakso odlivanja posmrtnih mask nas je uvedel Viktor Gojkovič, akademski kipar, ki je za svoje delo na področju restavratorstva prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo. Prvo posmrtno masko je odlil leta 1963 in odliva jih še danes. Nekaj se jih je znašlo tudi v spletni bazi podatkov o posmrtnih maskah v slovenskih knjižnicah, muzejih in arhivih, ki jo v Društvu za domače raziskave urejamo v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino. Posmrtne maske pa so lahko tudi vir navdiha. Utopljenka iz Sene (L'Inconnue de la Seine) že stoletje privlači umetnike (eno od replik njene posmrtne maske najdemo celo v Plečnikovi zapuščini) in že več kot petdeset let posoja svoje obličje lutki za vadbo umetnega dihanja (znani kot »Ančka«). Razstava je del raziskovalnega projekta TRACES (Posredovanje spornih kulturnih dediščin z umetnostjo: od intervencije h koprodukciji), ki ga financira Evropska unija (Obzorje 2020).