Dejstvo je, da so ženske ustvarjale skozi vso zgodovino likovne umetnosti. A je bilo njihovo delo zaradi poenostavljanja in izčiščevanja, ki ju zahteva umetnostna kronologija, ves čas prepuščeno pozabi. Poveličevanje posameznikov in ustvarjanje mitov je v zgodovinopisju dovoljevalo le vpis posameznic, kot je v slovenskem primeru denimo Ivana Kobilca. Na tokratni razstavi v Ljubljani so z izbranimi slikami in kipi, ki v večjem delu sodijo v zbirko Mestnega muzeja, nekaj pa jih je izposojenih iz sorodnih muzejev in galerij ter zasebnih zbirk, prvič predstavljene skupaj in v širšem časovnem okviru.

Kronološko postavljena razstava predstavlja naslednje slikarke in kiparke:  Terezija Auersperg (1809–1886), Vladimira Bratuž (1923–2006), Karla Bulovec Mrak (1895–1957), Milena Dolgan (1917–1945), Vida Fakin (1915-2001), Alenka Gerlovič (1919–2010), Teodora Hermannsthal (1855-1918),  Elza Kastl Obereigner (1884–1973), Ivana Kobilca (1861–1926), Mara Kralj (1909–2010), Henrika Langus (1836–1876), Amalija Oblak Hermannsthal (1813-1860), Dana Pajnič (1906–1970), Elda Piščanec (1897–1967), Cita Potokar (1915–1993), Mira Pregelj (1905–1966), Sonja Rauter Zelenko (1918–2010), Bara Remec (1910–1991), Avgusta Šantel st. (1852–1935), Avgusta Šantel ml. (1876–1968), Henrika Šantel (1874–1940), Jela Trnkoczy (1905–1957), Helena Vurnik (1882–1962), Anica Zupanec Sodnik (1892–1978), Jelica Žuža (1922–2014). V petih sobah se razvrsti 100 njihovih umetniških del, dodane so kratke biografije umetnic. 

Razstava se nadaljuje z deli avtoric druge polovice 20. stoletja iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana in zbirke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje: Alenka Eržen, Zdenka Golob, Metka Krašovec, Adriana Maraž, Lidija Osterc, Darinka Pavletič, Duba Sambolec, Vida Slivniker Belantič, Melita Vovk, Mirjam Zupančič. Tina Dobrajc, Katarina Toman Kracina, Iva Tratnik in Helena Tahir pa so predstavljene v zadnjem prostoru razstave kot umetnice, katerih dela smo odkupili v zadnjih letih (Heleno Tahir predstavljamo kot avtorico, katere delo si želimo vključiti v zbirko v prihodnjem letu).

Razstavo zaokrožuje po 100 letih prvič predstavljena zapuščina slikarke in grafične oblikovalke Stephanie Glax de Stadler (1876–1952), ki jo hrani umetničina pranečakinja v Ljubljani. Za časa življenja je bila Stephanie Glax med prvimi umetniki, ki so se posvetili oblikovanju plakatov. Posvetila se je predvsem uporabni grafiki in si s to zvrstjo umetnosti pridobila finančno neodvisnost in samostojnost.

Vljudno vas vabimo na uradno odprtje razstave Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950, ki bo v sredo, 15. novembra 2023, ob 19:00 v Mestnem muzeju Ljubljana. Zatem oz. od 19:00 dalje ste lepo vabljeni tudi na ogled razstave v Galeriji Jakopič – ta predstavlja fotografinje (kustosinja dr. Marija Skočir) in arhitektke (kustosinji Barbara Savenc in Ana Porok).

Termini javnih vodstev:
Vsako soboto, od 18. novembra dalje, s pričetkom ob 16:30 v Mestnem muzeju Ljubljana. Vodstvo se ob 18:00 zaključi v Galeriji Jakopič.
Vsako nedeljo, od 19. novembra dalje, s pričetkom ob 16:30 v Galeriji Jakopič. Vodstvo se ob 18:00 zaključi v Mestnem muzeju Ljubljana.

Družine, pozor! Za vas smo pripravili tiskan vodnik!

Elza Kastl Obereigner, 1884–1973, kiparka in slikarka

Monografija osvetljuje življenje in delo doslej spregledane in pozabljene kiparke, slikarke in miniaturistke Elze Kastl Obereigner, Ljubljančanke, ki je s svojimi plastikami pred ljubljansko javnost prvič stopila leta 1902.