Medijsko središče

Priljubljeni vzklik »gremo na morje« obljublja »poletno« razstavo. Morda se zdi naslov za ljubljanski muzej nenavaden, a njegova zbirka se na razstavi predstavlja kot zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali.

Uveljavljeni nizozemski fotograf Rob Hornstra je v minulih dvajsetih letih ustvaril portret našega časa s fotografiranjem ljudi v njihovem vsakdanu. V sklopu predstavitev kakovostne sodobne fotografske produkcije smo v sodelovanju s Fotomuseum Den Haag pripravili njegovo razstavo Običajni ljudje, ki vključuje tudi nekaj novejših, v Sloveniji posnetih del iz projekta Evropejci, ki jo fotograf razvija s pisateljem Arnoldom van Bruggenom.

Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos obeležuje svojo jubilejno, 20. izdajo, tokrat poteka pod naslovno temo Raznolikosti. Raziskovanja danega tematskega okvira so se sodelujoči umetniki in umetnice lotili na različnih ravneh, ki se zgoščajo v svojevrsten brbot prehajanj med mnogovrstnimi pogledi, izkušnjami in pomeni.

Tanja Lažetić, uveljavljena slovenska intermedijske umetnica, ustvarja na področju fotografije, videa, instalacije, performansa, keramike, knjige umetnice in slikarstva ter v svojem delu kontinuirano raziskuje teme časa, spomina in identitete.

Pregled zadnjih deset let predstavnice nepredmetne umetnosti in ustvarjalke sodobne likovne izraznosti, prepoznane po subtilnih monokromnih slikarskih podobah in izvirnih objektih. Postavitev razgrinja vpogled v večplastnost slikarkine ustvarjalnosti, od slik do sestavljene kompozicije iz kovinskega objekta.

Razstava prvič na enem mestu predstavlja izbor fotografskih del, ki so v štirih desetletjih delovanja ene najpomembnejših slovenskih umetniških skupin v mednarodnem prostoru sodobne umetnosti nastala bodisi kot dokumenti umetniških intervencij, performansov in začasnih postavitev bodisi kot samostojna umetniška dela.

Predstavitev opusa enega najpomembnejših in najizvirnejših likovnih ustvarjalcev kot tudi predstavnika slovenskega poznega modernizma in postmodernizma. Izbrana dela predstavljajo avtorjevo poznavanje sodobne likovne umetnosti, izvirno izraznost in izjemno ustvarjalnost.

Razstava predstavlja pesnice in pesnike, ki skozi tehnike tiska in tipografije združujejo literarno in likovno umetnost v celostno podobo. Črka kot samostojni likovni element in nosilka pomena vizualne in konkretne poezije temelji na oblikovanju izbrane poezije v nove poetične izraznosti, ki prepoznana po značilni izraznosti pridobi na besedni, likovni in tudi višji umetniški vrednosti.

Razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO v Galeriji Vžigalica pomeni sklepni del cikla razstav o pluralnosti pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija. Zamišljena je kot igriva futuristična predstavitev sveta umetnosti kot sistema, v katerem umetniki in njihova dela nenehno tekmujejo za pozornost, uveljavitev in tržne priložnosti.

Akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe se v Mestni galeriji Ljubljana predstavlja z doslej najobsežnejšo in najbolj poglobljeno pregledno razstavo. Razstava z naslovom Kako sanjati nazaj? je premišljen izbor likovnih del, v katerih je ustvarjalec dosegel osebno likovno in pripovedno zrelost, tisto dodelanost, h kateri že od začetka delovanja vztrajno, temeljito in potrpežljivo stremi.

Razstava izbranih del staroste slovenskega modernega slikarstva, pedagoga in pisca univerzitetnih učbenikov metodike likovnega pouka in teorije. Predstavljeni risarski zapisi, slikarske podobe in serija malih kipov, ki zavzemajo posebno mesto v njegovem ustvarjalnem procesu, zaznamujejo umetnikove najintimnejše izpovedne upodobitve.

Umetnica ustvarja slikarske podobe, ki prikazujejo svet narave v času mirovanja. S premišljeno in natančno izvedbo – postopnim plastenjem črt in ritmično ponavljajočimi svetlobnimi linijami – predstavlja krajino odmrlih rastišč z videzom prepletene mrežne konstrukcije. Podoba narave, ki jo Lucija Stramec izrisuje na način stopnjevanja svetlobe in sence v kontrastnem razmerju med svetlo potezo in temno temeljno podlago, prinaša pogled na razpadajoče podrastje, odmrlo listje in drevesni drobir. Čutno doživete upodobitve so prikaz slikarkinega razmišljanja o spreminjajoči naravi, njeni minljivi začasnosti, pomembnosti ohranjanja in varovanja biotske raznovrstnosti in pomenu medsebojnega sobivanja v naravnem življenjskem okolju.

[Razstavo podaljšujemo do 10. maja 2026] Plečnikovi urbani projekti odražajo edinstveno mešanico klasičnega in modernističnega sloga ter oblikujejo identiteto današnje Ljubljane. Njegova dela so znana po inovativni uporabi spoliacije – ponovne uporabe zgodovinskih gradbenih elementov oz. spolij, ki jih je spretno vključeval v svoje arhitekturne zasnove. Prav Plečnikovo uporabo spolij osvetljujeta razstava in spremljajoča publikacija 'Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani'.

Cikel AVANTGARDEN, ki ga od leta 2018 ustvarja multimedijska umetnica Tanja Vujinović in je zasnovan kot serija igričarskih ekosistemov, je interaktivna celostna umetnina. Tvorijo jo virtualni sintetični svetovi, v katerih arhitektura, zvoki, videi in kiparske formacije ustvarjajo različna okolja – vrtove, klube, koncertna prizorišča, studie mode, igrišča, galerije in protolaboratorije, obiskujejo pa jih avatarji, na družbenih VR-platformah vpeti v kulturne dogodke in igre.

Interdisciplinarna umetnica, prepoznana po uporabi sodobnih medijev in tehnologij, predstavlja novejšo iz več sklopov sestavljeno prostorsko postavitev. Podprto z raziskavo in dokumentacijo, se v iskanju novih izraznosti v svojem delu osredotoča na kompleksnost koncepta, pomen materiala, odnos prostora in medprostora.