Medijsko središče

Razstava Nove perspektive, samosvoje poti skozi 180 fotografskih odtisov predstavlja tri avtorje madžarskega rodu, ki so na novo definirali fotografijo 20. stoletja: Andréja Kertésza, Lászla Moholy-Nagya in Roberta Capo. Prva tako obsežna skupna predstavitev njihovih del v Sloveniji raziskuje razvoj treh neodvisnih in trajno prepoznavnih fotografskih jezikov. Obiskovalca popelje od avantgardnih eksperimentov preko poetičnih vizij do ikoničnih vojnih fotografij, ob čemer razpira dialog s kulturnimi okolji, ki so zaznamovala njihova življenja in umetniške prakse.

Pregledna razstava slik prekmurskega slikarja odstira pogled v njegovo delo, ustvarjeno med leti 2012 in 2025. Prepoznavnost avtorjeve ustvarjalnosti se odlikuje v načinu izvedbe, ki se kaže v tehnični perfekciji lazurnega slikarstva. Zasnovano v dolgotrajnem procesu, svoje slikarstvo gradi premišljeno in natančno z izjemnim znanjem plastenja barvnih nanosov. Mehki barvni prehodi tako ustvarjajo dialog med ploskovitimi, krožnimi ali elipsastimi oblikami, kar predstavlja eno ključnih izraznih sporočilnosti njegove modernistične ustvarjalnosti.

Tokrat razstava v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana na ogled postavlja izjemno dobro ohranjen rimski lesen sod, ki so ga arheologi leta 2020 odkrili med izkopavanji na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki. Približno dva tisoč let star sod je prvotno služil za shranjevanje in prevoz blaga, pozneje pa so ga uporabili za utrditev sten vodnjaka. Prav vlažno okolje je omogočilo, da so se ohranile lesene doge, obroči iz šibja ter celo napisi in žigi, ki ponujajo dragocen vpogled v njegovo zgodovino.

Vas zanima, kako predmet iz globine zemlje prepotuje pot do svetle muzejske vitrine?

Razstava Delci časa vas popelje v zakulisje sodobnih arheoloških raziskav in razkriva, da arheologija danes ni več le iskanje izgubljenih zakladov, temveč visokotehnološka, interdisciplinarna in timska znanost, ki soustvarja našo skupno kulturno identiteto. Na primerih raziskav, izvedenih v zadnjih dvajsetih letih na območju Ljubljane in njene okolice, predstavlja celotno pot arheološke dediščine – od odkritja in izkopavanja do zahtevnih laboratorijskih analiz, konserviranja, znanstvenih spoznanj,  predstavitve v muzeju in hranjenja obsežnih arhivov najdišč. Ob tem opozarja na pomen varovanja arheološke dediščine in odgovornost vseh nas, da jo ohranimo za prihodnje generacije.

Z razstavo 'Ginkgo biloba – prišlek' v Plečnikovi hiši nadaljujemo niz projektov, v katerih k dialogu s Plečnikovo dediščino vabimo sodobne umetnike. Ti s svojimi avtorskimi pogledi vstopajo v prostore arhitektovega doma ter jih berejo na novo – skozi vprašanja in poglede našega časa.

Predstavitev likovne izraznosti umetnice, ki v slikarske podobe vnaša inovativno in raznoliko vsebinsko pestrost, s poudarkom na figuraliki. Njeno delo se kaže po značilnih kompozicijah s številnimi drobnimi figurami, zasnovanimi na presečišču namišljenih prostorov. Razpršene po celotnem slikovnem polju, umeščene v smiselno urejene zemeljske strukture ali komaj zaznavne vodne gladine, ustvarjajo videz brezmejnih imaginarnih krajin.

Ali je lahko mati tudi umetnica? Koliko ji sme pomeniti kiparstvo, če napoči vojna in predvsem povojno obdobje s svojo negotovostjo? Posameznikovo življenje odseva čas in njegove dogodke, kar še posebej velja za kiparko Lizo Hribar, o kateri smo dolgo molčali.

Spominska razstava ob stoletnici rojstva enega od najpomembnejših slovenskih risarjev, slikarjev in grafikov kot tudi predstavnika nepredmetne in minimalistične smeri, prikazuje umetnikov bogati ustvarjalni opus, ki se kaže v raznoliki izraznosti posameznih vsebin in zajema vpogled v izbrana dela iz Koroške galerije likovnih umetnosti in zasebnih zbirk. 

Deveta edicija cikla Ljubljana se klanja Sloveniji prinaša razstavo Made in GT22, ki v preneseni obliki predstavlja poskus programskega izhodišča za decentralizacijo dialoga znotraj slovenskega umetniškega sistema. Izbor del iz arhiva mariborske umetniške skupnosti in izobraževalnega laboratorija GT22 se transformira v ljubljansko galerijsko uprostoritev kot novo kolektivno delo, ob čemer naj bi vsebina in forma razstavnega koncepta obiskovalce vodili k fizični manifestaciji priklona in poklona.

Pregledna razstava priznanega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca ponuja pronicljiv vpogled v ključne družbene in politične preobrate slovenske tranzicije. Skozi odmevne fotografske cikle, kot so Praznine, Politika in Pritisk, avtor kot kronist časa vizualno razgalja vpliv kapitalizma, političnega populizma ter medijske in potrošniške zasičenosti na sodobni vsakdan.

Z razstavo risb, lutk, lutkovnih odrov, scenskih elementov in fotografij, se predstavlja lutkovno gledališče FRU-FRU in avtorji Jerica Cvetko, Anja Gruden, Marina Hrovatin, Petra Petan in Peter Škerl. Z lutkami, glasbo in igro, s predstavami znanih pravljic in sodobnih zgodb, mladim obiskovalcem odpirajo prostor domišljiji in prvemu srečanju z gledališčem.

Razstava v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana ponuja vpogled v zgodovino arheoloških raziskav na območju Ljubljanskega gradu ter izpostavlja izbor najdb z zadnje etape izkopavanj, ki od decembra 2025 potekajo na grajski bastiji in predstavljajo zaključek več kot 60-letne zgodovine raziskav na tej lokaciji.

Priljubljeni vzklik »gremo na morje« obljublja »poletno« razstavo. Morda se zdi naslov za ljubljanski muzej nenavaden, a njegova zbirka se na razstavi predstavlja kot zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali.

Uveljavljeni nizozemski fotograf Rob Hornstra je v minulih dvajsetih letih ustvaril portret našega časa s fotografiranjem ljudi v njihovem vsakdanu. V sklopu predstavitev kakovostne sodobne fotografske produkcije smo v sodelovanju s Fotomuseum Den Haag pripravili njegovo razstavo Običajni ljudje, ki vključuje tudi nekaj novejših, v Sloveniji posnetih del iz projekta Evropejci, ki jo fotograf razvija s pisateljem Arnoldom van Bruggenom.

Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos obeležuje svojo jubilejno, 20. izdajo, tokrat poteka pod naslovno temo Raznolikosti. Raziskovanja danega tematskega okvira so se sodelujoči umetniki in umetnice lotili na različnih ravneh, ki se zgoščajo v svojevrsten brbot prehajanj med mnogovrstnimi pogledi, izkušnjami in pomeni.